Podivjane zasedbe:
‘Naše delo je naša infrastruktura!’
35. Grafični bienale Ljubljana
Kuratorja: Beya Othmani and Ibrahim Mahama
Pogajalki: Gaja Mežnarić Osole, Danica Sretenović
Dokumentacija: Amadeja Smrekar
Konstrukcijska dela: Louisa Selleret, Rok Oblak, Edern Haushofer
Skrbniki: Anamari Hrup, Eva Jera Hanžek, Andrej Koruza, Primož Turnšek, Sebastjan Kovač, Altan Jurca Avci, Juan José López Díez
Podporniki: Ana Kyra Bekš, Gregor Berkopec, Društvo Pina
Kolektiv Krater
Krater: zasedba urbanega prostora, 2020–2023–, dogodki upočasnjenih motenj
Lokacija: podivjana gradbena jama Krater
Gaja Mežnarić Osole, Danica Sretenović
Podivjana pogodba: zasedba sredstev GB35, 2023, arhiv pogajanj za pridobljena finančna sredstva
Lokacija: MGLC
Danica Sretenović, Gaja Mežnarić Osole, Amadeja Smrekar
Podivjana kartografija: institucionalne zasedbe, 2018, 2022, 2023, nevabljene urbane projekcije & gverilska fotografija
Lokacija: Galerija Cukrarna
Gaja Mežnarić Osole, Sebastjan Kovač
V izgradnji: institucionalna zasedba, 2023, grmovje japonskega dresnika, dovoljenje za ne-košnjo
Lokacija: občinske zelenice
Gaja Mežnarić Osole, Andrej Koruza
Zasedba publikacije: Notweed papir, 2021.
Lokacija: bienalska publikacija
Krater vzpostavlja tipologije kulturnega delovanja, ki temeljijo na »etiki situirane odgovornosti politik prostora.« * Zato uvaja svojo podivjano logiko v sestavne dele bienala (administracijo, prizorišča, publikacijo, občinstvo, urbane situacije). Podivjane zasedbe so rezultat osemmesečnih pogajanj, ki preverjajo odprtost 35. grafičnega bienala Ljubljana za prepoznavanje in opuščanje ekstraktivnih kulturnih ekonomij ter njegovo zavzemanje za geste vzajemnosti:
Gesta vzajemnosti 1: Krater je partner 35. grafičnega bienala Ljubljana pod istimi pogoji kot druge kulturne institucije. 18.000 kvadratnih metrov »čakajoče gradbene jame«, z že obstoječim naravno-kulturnim programom, razglasimo za bienalsko razstavišče. // Krater: zasedba urbanega prostora
Gesta vzajemnosti 2: Na Kraterju infrastruktura ni grajena, temveč se vedno znova vzpostavlja skozi prisotnost kolektiva in narave. Vzdrževanje Kraterja zahteva nenehno fizično, konceptualno in diskurzivno delo, ekosistem pa medtem prehaja skozi različne stopnje razvoja. V podivjani pogodbi zato sredstva, namenjena materialni produkciji, preusmerimo v pogosto prezrto in neplačano »vzdrževalno« delo. // Zasedba sredstev GB35
Gesta vzajemnosti 3: Obstoj Kraterja je negotov – ker ni prepoznan kot prostor urbane ekologije, je predviden za »urbano regeneracijo«. Podobno se je pripetilo ob »prenovi« Cukrarne, ko je bila zaraščena parcela, sicer območje samonikle biodiverzitete, v celoti pozidana. Da bi naredili vidne politike in taktike urbanističnega planiranja, ki kategorizirajo, nadzorujejo in dokončno brišejo podivjane predele mesta, Podivjana kartografija povezuje še obstoječe podivjane prostore z izbrisanimi. Je vaja urbanega spomina. // Institucionalne zasedbe
Gesta vzajemnosti 4: Regenerativno delo (narave) je infrastruktura – čeprav je bil v preteklosti že odstranjen, japonski dresnik ponovno prerašča zelene površine ob Cukrarni in tako povečuje biodiverziteto in kakovost prsti. Da bi podprli tovrstno delo, v času 35. grafičnega bienala prepoved rednega košenja prekinja občinsko vzdrževanje mestnih zelenic. // Institucionalna zasedba
Gesta vzajemnosti 5: Na primanjkljaj razpoložljivih sredstev s strani bienala se je Krater raje kot s krčenjem obsega samih zasedb odzval s predlogom: neplačano delo kolektiva se v promocijskih materialih beleži kot partnerstvo oziroma sponzorstvo in kompenzira z naročilom Trajninega papirja iz japonskega dresnika za posebne strani bienalske publikacije. // Zasedba publikacije
Podivjane zasedbe 35. grafičnega bienala vzpostavljajo nove soodvisnosti med bienalom in avtonomnimi ustvarjalnimi praksami ter tako skušajo predrugačiti protokole in ekonomije hegemonskih kulturnih modelov. Podivjane zasedbe namesto kratkotrajnih možnosti izpostavitve in promocije prek razstave poudarjajo in ustvarjajo pogoje za nadaljevanje eko-socialnega delovanja v kulturi.
*On nomadism: A conversation with Rosi Braidotti, odlomek iz intervjuja, objavljenega v Transeuropa Magazine, 2010. https://politicalcritique.org/world/2018/nomadism-braidotti/
Krater (2020) je ustvarjalna praksa in ekološko-družbeni konstrukt, delujoč na zaraščeni gradbeni jami, ki je desetletja veljala za degradirano mestno območje. V Kraterju, ki ni ne park ne vrt, niti institucija niti gradbišče, je svoj domicil našel kolektiv, ki je zbral pogum, da na novo zariše svoje poklice, studie in delovne pogoje. Leta 2023 je kolektiv Krater prejel najvišjo nacionalno nagrado v arhitekturi – Plečnikovo medaljo v kategoriji javnega prostora.
več na: https://35.bienale.si/sl/
