obrt vseživosti

Vprašanje

Kako lahko rokodelstvo deluje kot oblika večvrstne mestotvornosti?

Kontekst 

S praksami, kot so čebelarstvo, nabiralništvo, pašništvo in kmetijsko gozdarstvo, človeške kulture že stoletja skrbijo za biotsko raznovrstnost – te oblike vednosti nam kažejo, da tudi mesto ne pripada samo ljudem, temveč je tekmovalen ekosistem, v katerem večvrstno življenje uspeva in se razvija skozi skrb in soodvisnost. Zaradi vedno hitrejše urbanizacije biotsko raznovrstnost vse bolj ogrožajo privatizacija, antropocentrično coniranje in tehnokratsko upravljanje, ki se širijo tudi na zaščitena območja. Naravovarstvene prakse pogosto še dodatno krepijo kolonialne ideale »čiste« narave, s tem pa marginalizira samonikle ekosisteme, ki se, tako kot Krater, upirajo kategorizaciji. Obrt vseživosti se zavzema za skrbništvo kot soustvarjalno, kljubovalno prakso, ki se upira dominantnim načrtovalskim paradigmam in postavlja temelje za pravico vseh vrst do mesta. Za dosego tega cilja bodo poleg institucionalnih sprememb potrebna nenehna kolektivna dejanja ekološke solidarnosti – dejanja, ki so osredotočena na potrebe vseh vrst in se oplajajo s podivjanimi, staroselskimi sistemi vednosti.

Projekt

Obrt vseživosti* raziskuje rokodelstvo kot skrbstveno in kljubovalno krajinsko prakso. V ta namen med Kraterjem ter Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v Ljubljani vzpostavlja spekulativni koridor biotske pestrosti, ki preizprašuje naše predstave o ekološki povezljivosti ter načinih njenega upravljanja in udejanjanja v urbanem okolju. Iz samoniklih ekosistemov, ki jim zaradi razvoja mesta grozi izbris, so na javne zelene površine presadili kose zemljin z visoko biotsko raznovrstnostjo ter ustvarili biodiverzitetne parcele v skupnem obsegu 30.000 m². Območja, ograjena in prekvalificirana v kulturni javni prostor, so postala gonilo večvrstnega skrbništva, ki prekinjajo rutino normativnih praks upravljanja mesta.

Na celotnem območju koridorja se izvaja tradicionalni fazni sistem košnje (pri katerem del travnika ostane nepokošen), značilen za predalpski svet ali opustitev košnje, s čimer se krepi pestrost rastlinskih in živalskih vrst ter žuželk. S sprotnim spremljanjem sprememb v ekosistemih se dokumentira regenerativni potencial teh posegov ter tako omogoča, da postanejo oblike soustvarjanja biotske pestrosti vidne in prepoznavne. Ob zaključku razstave bodo upravljalci zemljišč, med njimi občina in MAO, povabljeni, naj tudi sami skrbijo za te parcele in jih ohranjajo kot zavarovana območja urbane biotske pestrosti in kulturne produkcije. Obenem je muzej pozval k uradnemu priznanju fazne košnje kot obrti in k novi opredelitvi skrbi za krajino kot strokovnega in v prihodnost zazrtega sodelovalnega dela.

Razstava združuje artefakte, raziskovalna orodja in birokratske dokumente, od zemljevidov koridorja in kromatogramov tal do rizotronov, popisov vrst in občinskih dovoljenj, ter vzgaja kolektivno prakso ekološkega odpora in ustvarjanja biotske pestrosti v mestu.

* Obrt vseživosti je utemeljena na kritičnem diskurzu in spremljevalnih akcijah, pripravljenih v sodelovanju z arhitektko Danico Sretenović, ki predstavljajo strategijo pobude  za integracijo samoniklih ekosistemov v urbanizem na prihodnost pripravljenih mest. Gl.: https://koozarch.com/essays/the-feral-palace-education-as-a-design-urgency

** Večvrstni urbanizem – gl. https://whoiswe.nl/manifestos

Avtorji: Gaja Mežnarić Osole, Andrej Koruza (Trajna / Kolektiv Krater), Debra Solomon

Sodelavci: Renata Šifrar, Karl Kaisel, Regina Vitány, Amadeja Smrekar, Danny Shaw, Urška Kristina Škerl, Katja Koncilja, Iva Špilak, Altan Jurca Avci, Rok Oblak, Katja Kolarič, Darko Petan, Tadej Golob

Organizacija: Muzej za arhitekturo in oblikovanje (Blažka Kirm, Cvetka Požar, Maja Vardjan, Tanja Vergles, Nikola Pongrac)

Posebna zahvala: Mateja Šmid Hribar, Matjaž Rozina, Tadej Golob, Juan José López Díez, Ina Šuklje Erjavec, Matija Bevk, Elie Seksig, Petra Sladek, Andrej Piltaver, Alen Mangafić, Danica Sretenović, David Milosavljević, Maja Kolar, Ivana Borovnjak, Ljubiša Maksimović, Neli Grafenauer

Fotografije: Amadeja Smrekar

Projekt Obrt vseživosti si lahko ogledate na razstavi Dediščine prihodnosti: Platforma za sodobno rokodelstvo in oblikovanje MADE IN v MAO ter na 18
biodiverzitetnih parcelah po Ljubljani med 15. majem in 14. septembrom 2025.