Krater je začasni produkcijski prostor, ki je vzniknil iz opuščenega, kraterju podobnega gradbišča v bližini mestnega jedra Ljubljane. Deluje kot nekakšen prototip mehanizma za regeneriranje zemeljskega površja, ki na ruševinah urbanih ekosistemov oblikuje nove svetove. Mobilne proizvodne postaje – delavnica za izdelavo papirja, lesna delavnica in mikolaboratorij – so postavljene z željo, da bi pomagale ustvariti dialog z osiromašeno skorjo zemlje, preraščeno z invazivnimi in drugimi divjimi rastlinami. 

Po vzoru regenerativnih sposobnosti teh pionirskih vrst smo Krater oživili z namenom, da bi v njem izdelovali materiale, izdelke, projekte in zavezništva, ki oplajajo urbani ekosistem in skupnosti, ki v njem živijo. Prizadevamo si, da bi Krater postal prostor medvrstnega srečevanja, ki bi ob pomoči bogatega programa izobraževalnih in raziskovalnih aktivnosti nudil poligon za eksperimentiranje s sonaravnimi načini proizvodnje, oblikovanja in izmenjave dobrin v mestu.

GRADBENA JAMA NEKOČ IN DANES

Gradbena jama pri Bežigrajskem dvoru leži na stičišču Dunajske ceste in Topniške ulice in je del soseske Bežigrajski dvor. Za izgradnjo te soseske so bili leta 1994 porušeni objekti nekdanje Topniške vojašnice, na njenem mestu pa je bila zgrajena stanovanjsko-poslovna soseska z 251 stanovanji, podzemno garažo in različnimi poslovnimi prostori. Preostanek parcele je bil namenjen za objekt državne uprave, za katerega ni bilo nikoli izdano gradbeno dovoljenje. Dva kraterja, ki še danes dajeta prostoru značaj, sta v vmesnem času nastala z izkopom gramoza, ki so ga kopali za prodajo. 

Lastnik 18.000 m², na katerih naj bi v bodoče zrasla nova sodna palača, je Ministrstvo za pravosodje RS. Leta 2020 smo z njim sklenili pogodbo o brezplačnem upravljanju 4000 m² te jame za čas dveh let, z možnostjo podaljšanja. Doslej zaprto območje, ki je bilo kot siva pega v prostoru, je prvič po šestindvajsetih letih postalo dostopno javnosti. Prostor smo delno krajinsko sanirali ter s pomočjo premičnih enot in izobraževalnih vsebin namenili novi rabi. Začasna ali vmesna raba tako predstavlja novo priložnost za ustvarjanje kulturnih, družbenih in okoljskih dobrobiti. 

Ker tovrstne ekosisteme običajno obravnavamo kot degradirane, se pogosto ne zavedamo njihove neprecenljivosti v smislu biotske raznovrstnosti, zmanjševanja učinkov urbanega pregrevanja, zmanjševanja hrupa in prečiščevanja zraka. Če je bilo do sedaj to območje zaznano kot vir težav, lahko začasna raba to spremeni in ustvari nove priložnosti za lokalno prebivalstvo. Na Kraterju se lahko učimo veščin samoorganizacije, samooskrbe in kulturne produkcije ter pridobivamo znanja iz ekologije ali lokalne pridelave hrane. Še več, samonikli ekosistemi nam dajejo številne zglede, kako v urbanih okoljih vzpostaviti podnebno odporne naravne rezervate, s katerimi lahko izboljšamo življenjska okolja ne samo ljudi, temveč tudi ostalih živih bitij.

Foto: Amadeja Smrekar